SA THEMENQI DEKLARCIA E MANUSIKANE HAKAJENQIRI
Anglivak 
Dikhindor so o prinzaripen e manu?enqe somandrune demnimnasqoro thaj e barabar aj bixasaraver hakaja savorre zenenqere and-i manu?ikani fam?lia si i bza e mestimnasqi, e ?a?e krisaqi aj e a?hmnasqi and-i lmia,
Dikhindor so o bango prinzaripen thaj o u?tavipen e manu?ikane hakajenqo ligarde zi nesave zuklimata, save dukhaven o ilo ta o vogi e manu?ikanimnasqo,
Dikhindor so o avipen jekhe lumiaqo, anda savi e manu?a ?aj vakeren aj pa?an mestes so mangen thaj anda savi nanaj te ovel dar aj ?ororipen, si i maj opruni aspir?cia e manu?esqiri,
Dikhindor so si trebutno te ovel jekh kanon rakhimnasqe e hakaja manu?ikane, te na ovel o manu? ligardo, sar maj palutni zor, and-o maripen mamuj- tir?nia thaj o u?tavipen,
Dikhindor so si trebutno te luludn amalikane relcie ma?kar-e ncie e lumiaqe,
Dikhindor so e sela e Unisarde Themenqoro palem afirmisarde and-o Baro Lil so pa?an and-e manu?ikane bazutne hakaja, and-o demnipen aj molipen sarkole manu?ikane zenesqo aj and-o barabaripen ma?kar-e mur?a aj zuvl? thaj so akala sela ?a?es mangen te spiden o soci?lo zamavipen aj te resen la?heder stand?rd? zivimnasqe and-jekh bareder mestipen.
Dikhindor so e Thema-somdasne xale sovli te rist?ren, and-o sombutipen e Unisarde Themen?ar, i sathemenqi aj ?a?utni pativ thaj i realiz?cia e manu?ikane hakajenqi aj e bazutne mestimatenqi,
Dikhindor so jekh khetano xa?aripen akala hakajenqo aj mestimatenqo si zorales import?nto te realisavel akaja sovli,
Akana, akala?ar
o Generalo Kidipen
del avri akaja sathemenqi deklarcia e manu?ikane hakajenqiri, sar jekh khetano standard savorre selenqe, nacienqe aj Themenqe, zi kaj te savorre zene aj organizcie e dostimnasqe, dik?rindor god??e akaja Deklarcia, keren buti, sikl?rimna?a thaj edukacia?a, te vazden i pativ karing akala aj mestimata thaj, themutne aj ma?karthemutne progresivone akcien?ar, te rist?ren lenqo sathemenqo aj ?a?o prinzaripen aj realiz?cia, vi ma?kar-e manu?a e Themenqe-somdasnenqe, vi ma?kar-e manu?a, save ziven and-e phuv? tela lenqo vast.
1
Savorre manu?a biandn meste thaj barabar k-o demnipen aj k-e hakaja. Si len godi aj somzanipen thaj si len te tr?den pen jekh karing o aver and-o vogi e phralimnasqoro.
2
Sarkon ?aj te r?del pesqe ja averenqe savorre hakaja aj mestimata, save si mothovde anda akaja Deklarcia, biumblavdes kotar-i rsa, i rang e morth?qi, o skso, i ?hib, i relgia, i politikani ja aver opnia, i socialo ja aver origna, o barvalipen, o biandipen ja aver status.
Avridoles nanaj te kerdl ulavipen p-i bza e politikane, krisikane ja ma?karthemutne statusqiri e phuv?qesqiri ja e teritor?qesqiri, kaj perel o zeno, sar te ovel akava status : and-o umblavipen ja na, tel-o vast averesqo ja na, avtonmo ja na thaj limitisardo ja na k-o suvrenipen.
3
Sarkas si les hakaj te zivel thaj te zivel sar mesto ta sarbar zeno.
4
Nikon nanaj te astardl ja dik?rdl and-o sklavipen ta robipen: o sklavipen thaj o kinipen ta bikinipen e robonenqo si rokhlo tela savorre frme.
5
Nikon nanaj te dukhavdl tortura?a ja punimaten?ar ta tradimaten?ar, save si zuklane, bimanu?ikane ja tel?ren les sar manu?.
6
Sarkas si les hakaj te prinzardl sakaj ta sakate sar jurikano zeno.
7
Savorre si barabar angl-o kanon thaj si len hakaj bi diskriminaciaqo te rakhln barabar tar-o kanon. Savorren si len hakaj te rakhln barabar mamuj savorri diskrilincia, savi phagel akaja Deklarcia, thaj mamuj savorri akharipen asave diskriminaciaqe.
8
Sarkas si les hakaj te rdel efektvo ma?utipen k-e kompetnto kris? e Themesqe kana kerdl vareso, so phagel e bazutne hakaja, save si prinzarde lesqe and-i konstitcia ja and-o kanon.
9
Nikon nanaj te astardl, dik?rdl phandlimnas?e je na??rd?l arbitrar. 
10
Sarkas si les hakaj, and-o sasto barabaripen, te ?undl publik thaj bixoxavnes tar-jekh kris biumblavdi aj birigutni, savi lel deczia va?a lesqe hakaja ta dut? ja va?a varesave krimin?lo akuzcie mamuj les?e.
11
Sarkas, savo akuzisavel so kerdas nasulipen, si les hakaj te bu?jl bido?alo, zikaj lesqi do? ni arakhll prufisardi and-jekh publ?ko kris, anda savi si ov grantisardo pa savorre riga te ?aj rakhel pes. 
Nikon na?ti te punisavel kerimatenqe ja bikerimatenqe, save, odovaxt kana ondile, na mangen sas punisarde. Vipal?hande nikon nanaj te punisavel maj but kobor sas i puni odovaxt kana i do? sas kerdini. 
12
Nikasqe na?ti te kerdn arbitr?ro hamimata and-o zenutno zivipen lesqo, and-i famlia lesqi, and-o kher lesqo ja and-i korespondncia lesqi; na?ti te ku?ln lesqi pativ aj lesqi reput?cia. Sarkas si les hakaj te ovel rakhlo mamuj asave hamimata ja asave ku?imata.
13
Sarkas si les hakaj te phirel thaj be?el mestes and-o Them kaj zivel. 
Sarkas si les hakaj te zal tar savorre Themes?ar, vi pesqeres?ar, thaj te irinel pes palpalem and-o po Them. 
14
Sarkas si les hakaj te rdel thaj te arakhel and-e aver Thema rakhipen mamuj i persekcia. 
Akava hakaj na?ti akhardl and-e sure kana o na?lo ?a?es kerd? nasulipen, savo nanaj politikane karakteresqo ja savo si mamuj-e princpe ta resa e Unisarde Themenqere. 
15
Sarkas si les hakaj te ovel les themutnipen. 
Nikasqe na?ti te lel pes zor??a lesqo themutnipen ja lesqo hakaj te paruvel mestes po themutnipen. 
16
So pherde e ber?a pekimnasqe, e mur?es ta e zuvl? si len hakaj te prandin?n thaj te temelisaren jekh famlia. Si len barabar hakaja karing-o prandipen, and-o prandipen thaj kana phaglilo o prandipen. 
aj te phandll prandipen numaj kaan o zamutro aj i bori, sol duj meste- aj pherde-god??a, mangen te len pen. 
I famlia si i naturlo aj bazutni elemnta e dostimnasqi thaj si la hakaj te rakhll tar-o dostipen aj tar-o Them. 
17
Sarkas si les hakaj, vi zenutnes, vi som averen?ar, te ovel les theripen. 
Nikasqe na?ti te lel pes zor??a ja arbitrar lesqo theripen. 
18
Sarkas si les hakaj va?-o mesto godisaripen, somzanipen thaj relgia aj pa?apen; and-o manaipen akala hakajesqo, ?aj te paruvel mestes pi rel?gia ja pa?apen thaj ?aj mestes, k?rkorro ja som averen?ar, publik ja privat, te tr?del pi relgia ja po pa?apen sikl?rimna?a, praktika?a, kultonen?ar thaj ritualone a?aren?ar.
19
Sarkas si les hakaj va?-i mesti op?nia thaj mothovipen; and-o manaipen akala hakajesqo, ?aj bipu?hlo te dik?rel pe op?nie thaj te rdel, te lel ta te buxl?rel informcia ta ide prdal sarsave mdia, so mangel, bidikhle e Themnqe barr?.
20
Sarkas si les hakaj te kidinl averen?ar aj te kerel len?ar asoci?cie bi?ingardo. 
Nikon na?ti te ?hivel pes zor??a and-jekh asoci?cia. 
21
Sarkas si les hakaj te ?hivel vast and-o ravipen pesqe Temsqo, ja direkt, ja pal-e bi?halde, save si alosarde mestes. 
Sarkas si les hakaj te resel, barbarimnas?e, and-e publ?ko but? pe Themesqe. 
Odova so mangen e themutne si i bza pe savi be?el o avtorite e ravimnasqo thaj si te mothovdl prdal bixoxavde alosarimata, save kerdn periodik, barabar savorrenqe, garavdevaste?a ja prdal jekh aver meste-alosarimnasqi proced?ra. 
22
Sarkas, sar somdasno e dostimnasqo, si les hakaj te istemal o socilo ristipen; ?aj te realisarel pe ekonomikane, socilo ta kulturlo hakaja, save si trebutne lesqe demnimnasqe thaj lesqe personalinasqe meste zamavimnasqe. Akaja realizcia kerdl nais e themutne ta ma?karthemutne sombutimnasqe, dikhindor sar si i organizcia savorre Themesqi thaj kobor ?aj te del.
23
Sarkas si les hakaj te kerel buti, te alosarel mestes pi buti, te oven les bibange aj basutne kondcie but?qe thaj te ovel rakhlo mamuj-o bibut?ripen. 
Savorren si len hakaj, bi nisave diskriminaciaqo, te len barabar pokinipen barabare but?qe. 
Sarkas, savo kerel buti, si les hakaj te ovel pokindo bibange aj basutne ?hande?a, so te rist?rel pesqe aj familiaqe norm?lo zivipen and-o manu?ikano demnipen. O pokinipen lesqo ?aj te kompletisavel, kana si tebutno, avere xaingen?ar kotar-o socilo rakhipen. 
Sarkas si les hakaj te temelisarel sindikta, ja te ovel somdasno anda la?e, te rakhel pe inter?se. 
24
Sarkas si les hakaj te dingll aj te xodinel, viz lesqo ciro e but?qo si te ovel god?ver limitisardo thaj si te lel periodik pokindo mesto vaxt.
25
Sarkas si les hakaj te zivel adala standardo?e, savo si basutno lesqe ta lesqe familiaqe sastimnasqe aj baxtaqe: te oven les xaben, gada uraimnasqe, kher be?imnasqe, medik?lo aj socilo ma?utipen; si les hakaj vi te ristl lesqe ma?utipen and-e sure bibut?rimnasqe, nasvalimnasqe, bizoralimnasqe, phivlimnsaqe, phurimnasqe thaj and-e aver sure, kana xasardile lesqe xainga pokinimnasqe tela trujalimata avri lese mangimnas?ar. 
E dien thaj e ?havorren si len hakaj te ma?utisaven special. Sa e ?havorre, te oven biande prandime ja biprandime dades?r ta dia?ar, si len ikano soclo rakhipen. 
26
Sarkas si les hakaj pal-o siklpen ta i edukcia, save si dine bi lovenqo, sadorres and-i strautni aj bazutni skla. Edukcia stratutni si dutisardi. Texnikano ta profesionlo sikl?ripen mangel buxl?rdo bute manu?enqe; o oprutno siklpen si te ovel putardo savorre manu?enqe barabarimnas?e ta numaj p-i bza lenqe a?timnasqi. 
O res edukaciaqoro si te luludl lo?ales o manu?ikano personalipen thaj te zor?rdl i pativ karing-e manu?kane hakaja ta bazutne mestimata. Isi te spidel o hal?ripen, i toler?ncia ta o amalipen ma?kar savorre n?cie, racilo aj religilo grpe; vipal?hande si te zamavel e aktivimata e Unisarde Themenqere va?-o dik?ripen e a?himnasqo. 
E dades aj e dia si len o angluno hakaj te alosaren savi adukcia si te del pes lenqe ?haven. 
27
Sarkas si les hakaj te del vast aj pikho mestes and-o kulturlo zivipen e khetanimnasqo, te lo?anl e manu?ikane kreaci?ar thaj te lel kotor e zantrimnasqe progresos?ar ta lesqe animata. 
Sarkas si les hakaj te oven rakhle moral aj material lesqe interse, save thvden kotar savorri zantrimnasqi, literaturaqi ja aver krecia lesqe god?qi ja vastenqi. 
28
Sarkas si les hakaj te ovel and-i lmia asavi socilo ta ma?karthemutni sistma, anda savi ?aj realisaven total e hakaja ta mestimata sar dine anda akaja Deklarcia.
29
Sarkas si les dut? karing-o khetanipen anda savo ov 